Branje Svetega pisma, duhovne besede, je mesenemu človeku zelo težko in odbijajoče. Koliko lažje je brati kvaziduhovno literaturo! A pri kvaziduhovnosti ostaneš tam, kjer si - otopel in mrtev, brez usmiljenja, brez ljubezni, pri Bibliji pa oživiš.
Primerjavo med mojimi popravki, novim SSP prevodom in Biblijo kralja Jakoba si lahko pogledate in naložite na svoj računalnik z naslednje povezave: povezava do pdf datoteke
Moji popravki so sicer daleč boljši od novejših prevodov - mestoma tudi od Chrastkovega prevoda iz leta 1914, a Biblija kralja Jakoba (King James Bible) je vendarle zrel sadež reformacije brez primerjave, ki ga priporočam vsakomur.
In še nekaj priporočam: pisma so sicer razdeljena na poglavja, a ne prenehajte z branjem tam, kjer se konča poglavje. Velikokrat se misel nadaljuje in je tako umetno prekinjena.
Poskušal bom dati samo kratke komentarje, a vedite, da se da o marsičem povedati veliko, veliko več. Ni meja :) Naj vas zato moji ali komentarji kogarkoli drugega ne uspavajo, da ne bi sami brali Svetega pisma.
Pismo Rimljanom 2
1 Zato si neopravičljiv, o človek, kdorkoli že si, ki sodiš. Kajti v čemer sodiš drugega, obsojaš samega sebe, saj ti, ki sodiš, delaš isto.
Zakaj sem neopravičljiv, brez izgovora? Spomnimo se - ker vemo, da je nad nami božanska moč, mi pa bolj častimo ljudi, kipce. Zaradi tega smo zabredli v kurbarije, umore, prepirljivosti, smo trdega srca, kruti, naduti, ponosni, brez usmiljenja...
Kako radi obsojamo druge, da sami izpademo boljši! Radi se kurbamo z očmi, v domišljiji ali pa dejansko - in vedno se skušamo opravičiti, s tem da s prstom pokažemo na druge in jih obtožimo - češ, oni so še slabši. Na videz priznamo svojo barabijo: da, res sem pokvarjen, ampak sosed je še bolj! Naj bo kurbarija ali pa kaj drugega - to velja na vseh področjih. Koliko "kristjanov" obtožuje homoseksualce - pri tem si pomagajo celo z Biblijo, a ko je govora o kurbariji in o tistem, kar bremeni njih, kar naenkrat utihnejo. To je nepoštenost.
Povedano še drugače - pri drugih iščemo napake, da ne vidimo svojih. Barabijo drugega pa prepoznamo zato, ker je ista barabija v nas.
2 Toda mi zagotovo vemo, da je Božja sodba v skladu z resnico zoper takšne, ki tako delajo.
Božja sodba je pravična, v skladu z resnico zoper vse tiste, ki delujejo proti Bogu, ki skušajo uničiti vedenje o Bogu in ki delujejo proti ljubezni.
3 Mar misliš, o človek, ki sodiš tiste, ki počenjajo takšne stvari, pa jih tudi sam počenjaš, da boš ubežal Božji sodbi?
Natanko to mislimo - obtožiti druge, sami pa uiti sodbi - a iz te moke ne bo kruha. Bog ni neki sodnik začetnik, da bi ga lahko nek fičfirič kot sem jaz ali ti prevaral.
4 Ali mar preziraš bogastvo njegove dobrote, potrpežljivosti in prizanesljivosti, ne da bi vedel, da te Božja dobrota vodi do spreobrnjenja?
Bog nas takoj ne kaznuje, ampak nas potrpežljivo in prizanesljivo opozarja, da bi le uvideli, da počnemo nekaj, kar ni v skladu z njegovo voljo. Npr. Rim 1:27 - moški, ki so goreli za moške, so dobili svoje plačilo - to je to. Opozarjanje je njegova dobrota, mi jo imamo pa za nesposobnost. Njegovo potrpežljivost izrabljamo za to, da govorimo, da Bog ne obstaja, saj bi drugače kaznoval grešnike. Joj, ko bi se zavedel, da si tudi ti grešnik - mogoče v svojih očeh res malo manjši od soseda, a v Božjih očeh glede na čisto ljubezen pa si vreden smrti. A Bog zaradi dobrote ne obsodi takoj, ampak odlaša s sodbo, da bi le ne bili vsi pogubljeni.
5 Ti si pač s svojo trdovratnostjo in s srcem, ki ničesar ne obžaluje, sam sebi kopičiš bes za dan besa in razodetja pravične Božje sodbe.
Že pri Mojzesu se omenja trdovratnost v zvezi z upiranjem Bogu in zanimivo je, koliko ljudi ima trd in boleč vrat. Seveda ne pravim, da vsakdo, ki ima bolečino v vratu, da se upira Bogu, a nekaj je na tem.
Srce, ki ničesar ne obžaluje? Madonnine zadnje besede v svoji pesmi Human Nature so: "Absolutely no regrets!" Potem, ko jo "posilijo", ko se sama nastavlja sredi pentagrama, ko prijateljica tepeška kužota, oblečenega v lateks - in pravi - ne obžalujem čisto ničesar. In ljudje smo navdušeni in se strinjamo z njo. A s tem si sami kopičimo bes.
Čeprav je Bog besen glede stvari, ki jih počnemo, ko uničujemo eden drugega in sami sebe... bo še vedno pravično sodil. Bog ni neki psihopat, kot smo mi, ki se delamo dobre, potem pa preko mere znorimo. V svojem besu zato nismo pravični. Bog ne prekorači mere in čeprav je besen in bo besen, bo pravičen, saj bo povrnil vsakemu po njegovih delih.
6 On bo vsakemu povrnil po njegovih delih:
7 tistim, ki s potrpežljivim vztrajanjem v dobrih delih iščejo slavo in čast in nesmrtnost, z večnim življenjem;
8 a tistim, ki so prepirljivi in ki niso pokorni resnici, ampak so pokorni krivičnosti, z jezo in besom,
9 s stisko in tesnobo, nad vsako dušo človeka, ki počne zlo – najprej nad Juda in tudi nad nejuda;
10 a slava in čast in mir vsakemu, ki dela dobro – najprej Judu in tudi nejudu:
11 zakaj Bog ne gleda na zunanjo veljavo ljudi.
Kakšno bo njegovo povračilo? Kar iščemo, to najdemo. Kar prosimo, to nam bo dano. Bodisi večno življenje, bodisi pogubljenje, uničenje. Zakaj najprej judu? Judom je bil najprej oznanjen Kristusov evangelij, drugače pa Bog ne gleda na to, kaj si in kdo si - on povrne vsakemu po njegovih delih. Dokler si hudoben, se lahko še tako trudiš početi dobra dela - pa ti ne bo uspelo. Lahko se pretvarjaš, da pomagaš ljudem iz srca, a v sebi jih preklinjaš. Vse to boš dobil povrnjeno.
12 Katerikoli so brez postave grešili, bodo tudi pogubljeni brez postave; in katerikoli so grešili pod postavo, bodo sojeni po postavi;
"Kaj pa če nisem vedel?" se glasi izgovor marsikoga. Spomni se - smo brez izgovora (Rim 2:1). Sodba bo glede na tvoja dela. Toda vedi, da Bog ne gleda, koliko ljudem si "pomagal", ampak je zanj bolj pomembno, kakšen je tvoj odnos, motivacija. Ali si pomagal tisočim, da bi se sam kazal dobrega in božjega? Izkoristil si jih za poviševanje samega sebe. To je delo prevare, laži in dobil boš povrnjeno z uničenjem. Ali pa si pomagal enemu v ponižnosti in ljubezni? Brez Boga lahko počnemo samo slaba dela. Da, na zunaj in v naših očeh so videti dobra, a Bog gleda drugače.
Tukaj je postava mišljena Mojzesova postava, 10 zapovedi in še ostalih 400, 500 zapovedi.
13 (Pred Bogom namreč niso pravični poslušalci postave. Tisti, ki postavo izpolnjujejo, tisti bodo opravičeni.
Veliko ljudi misli, da so strokovnjaki za določeno področje, če o tem samo slišijo. Ne zadostuje, da poznaš zakone - tudi kriminalci jih poznajo - živeti moraš skladno z njimi.
In kdo živi skladno z božjimi zakoni, skladno s postavo? Kdo izpolnjuje postavo? Kdo bo opravičen = oproščen?
Lahko bi citiral Staro zavezo ali pa Jezusa, saj oba govorita isto, a tudi Pavel pravi, da je postava izpolnjena v ljubezni do bližnjega - (prim. Rim 13:9). (Ljubi svojega Boga z vsem srcem.... in ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe Mt 22:37, 5Mz 6:5, Mt 22:39, 3Mz 19:18, Mt 22:40).
Naj povem še enkrat, ker je to marsikomu nejasno - tudi meni je bilo:
Če je npr. nekdo v stiski in mu lahko pomagaš, a se obrneš stran, nisi izpolnil postave. Bodisi zaradi strahu, sovraštva, brezbrižnosti, trdega srca si šel svojo pot.
Če je nekdo potreben pomoči in mu jo nejevoljen nudiš, kar tudi bolj ko ne pokažeš - čeprav se trudiš skriti, tega ne moreš skriti - si mu sicer pomagal, a tega nisi storil iz ljubezni, zato nisi izpolnil postave.
Postavo izpolni tisti, ki pomaga nekomu, ki je potreben pomoči z ljubeznijo in po svojih najboljših močeh.
Človeku pomagaš na telesnem nivoju - to je en vidik ljubezni - a drugi pa je, da mu poveš tudi o tem, da lahko prejme večno življenje po Jezusu Kristusu, da lahko prejme ljubezen, da ga ne bo nikoli več strah, da ne bo osamljen, zagrenjen... Če mu to zamolčiš, potem bi težko rekli, da ga ljubiš. In težko bi rekli, da ljubiš Boga - kadar nekoga ljubiš, rad govoriš o njem, rad premišljuješ o njem...
14 Zakaj kadar nejudje, ki nimajo postave, po naravi počenjajo stvari, ki so v postavi, so sami sebi postava, čeprav so brez postave.
Nejudje nimajo Mojzesove postave, a v vsaki družbi veljajo neka načela, ki temeljijo na Mojzesovi postavi. Ne ubijaj, ne laži, ne kradi... In če to izpolnjujejo, se ravnajo po svoji vesti - so sami sebi postava.
15 Tako sami kažejo na to, da je delo postave zapisano v njihovih srcih, o čemer pričata njihova vest in njihove misli, ko se vzajemno obtožujejo ali opravičujejo.)
Vest nas obtožuje, z mislimi pa se izgovarjamo, opravičujemo.
16 v dnevu, ko bo Bog po Jezusu Kristusu sodil skrivnostim ljudi v skladu z mojim evangelijem.
Misel iz verza 12 se tukaj nadaljuje. Ljudje imamo svoje skrivnosti, nekaj, kar skrivamo in skušamo z mislimi opravičiti in potlačiti. Vest želimo utišati. In to, kar smo skušali skriti, bo ob sodbi razodeto in obsojeno, skupaj z nami. Božja beseda pa nam to že sedaj razodeva, da bi mi to obsodili in da bi bili opravičeni po Kristusu glede sodbe. Vse bo enkrat prišlo na dan - lahko izbiraš - ali že danes in bo vse ok - ali ob dnevu sodbe in ne bo vse ok.
Pavel pravi, da je evangelij njegov, kar je do neke mere res. Gre za Kristusov evangelij, ki pa je bil zaupan, dan tudi njemu. In če mu je bil dan, je v nekem smislu njegov.
17 Poglej, ti se imenuješ Jud in se naslanjaš na postavo in se hvališ z Bogom
18 in poznaš njegovo voljo in pritrjuješ stvarem, ki so boljše, saj si podučen iz postave,
19 in si prepričan, da si vodnik slepim, svetloba tistim, ki so v temi,
20 vzgojitelj neumnih, učitelj dojenčkov, ki imaš podobo znanja in resnice v postavi.
21 Ti, ki poučuješ drugega, sebe ne podučiš? Ti, ki pridigaš, naj človek ne krade, sam pa kradeš?
Pavel pokaže, da ni zadosti, če postavo poznamo, potrebno jo je izpolnjevati. Ljudje se danes radi pošalijo iz katoliških duhovnikov, mogoče pa to pravijo tudi oni sami, namreč: "Ne glejte me, poslušajte me." In takšni hinavci (igralci) smo tudi mi. Otrokom govorimo eno, delamo pa drugo - a otrok se uči tudi z vzgledom.
22 Ti, ki praviš, naj človek ne prešuštvuje, pa prešuštvuješ? Ti, ki s studom zavračaš malike, sam si pa tempeljski ropar?
Biti tempeljski ropar – v prenesenem pomenu to pomeni, da omadežuje tisto, kar je sveto Bogu, početi svetoskrunstvo. Če ste opazili, Pavel razkrije laži, v katerih živijo ljudje, kateri mislijo, da ne potrebujejo Jezusa, saj menijo, da so sami zadosti dobri za priti k Bogu Očetu. Govorijo, naj ljudje ne prešuštvujejo, hkrati pa sami prešuštvujejo. Za pričakovati bi bilo, če bi živeli v resnici, da ne bi prešuštvovali. Zavračajo malike, a omadežujejo tisto, kar je sveto Bogu. Za pričakovati bi bilo, če bi resnično zavračali malike, da bi slavili stvari, ki so svete Gospodu – pa tega ne počno.
23 Ti, ki se ponašaš s postavo in sramotiš Boga s prelamljanjem postave?
Kako se zdimo sami sebi pametni, če z Božjo besedo tolčemo ljudi po glavah: "Bog je rekel, Biblija pravi..." sami pa ga s svojimi dejanji sramotimo. Ali je Bog s tem zadovoljen? Ali je to izpolnjevanje njegove postave, njegovih zapovedi?
24 Kajti ime Boga se zaradi vas sramoti med nejudi, kakor je pisano. (Iz 52:5)
Včasih se je Božje ime preklinjalo in zasramovalo zaradi judov, danes tudi zaradi samooklicanih "kristjanov".
25 Obrezanost je namreč v korist, če izpolnjuješ postavo; če pa postavo prelamljaš, tvoja obrezanost postane neobrezanost.
Judje so bili osmi dan po rojstvu obrezani in to je bil znak zaveze med njimi in Bogom. Če se zanašaš samo na obrezanost in ga biksaš, ti to čisto nič ne pomaga. Danes se veliko "kristjanov" sklicuje na krst, ki je znak zaveze med njimi in Bogom - in zaradi tega mislijo, da lahko počnejo, kar hočejo. Bog pravi drugače. Ljudje, ki razmišljajo tako, so podobni pokvarjenem policaju. Njegova značka je znak, da je v službi zakona, in mu je v korist - a ko prekrši zakon, postane kriminalec - takrat mu značka čisto nič ne koristi. Seveda lahko to poskuša skriti in če je vpliven, mu to lahko celo uspe. Podobno velja za "kristjane" in jude - svojo brezbožnost skušajo skriti. Mogoče lahko za trenutek koga prevarajo, a Boga ne morejo.
26 Če se torej neobrezanost drži pravičnosti od postave, mar ne bo njegova neobrezanost veljala za obrezanost?
Pogledali smo si primer policaja, ki je bil v službi zakona, a je prekršil zakon in je zato postal kriminalec, ki ni več v službi zakona. Ali ni logično, da je potem nekdo, ki sicer ni policaj, v službi zakona, če ne prekrši zakona?
Bog ne gleda na zunanjo veljavo ljudi (Rim 2:11) - ali si jud (obrezan) ali nejud (neobrezan).
27 In ali ne bo neobrezanost (ki je po naravi), če izpolni postavo, sodila tebe, ki prestopaš postavo v črki in obrezi?
Po naravi smo neobrezani in po naravi smo kršilci zakona, brez ljubezni. A ko Bog v nas posadi ljubezen preko božje besede, Svetega pisma, ki pričuje o Jezusu Kristusu in preko kristjanov - takrat človek izpolni zakon.
Vrnimo se k policaju. Pokvarjenemu policaju, ki je prekršil zakon, na koncu sodijo nepokvarjeni ljudje (porota), ki niso prekršili zakona.
Včasih so se judje bahali, da so nekaj več, potem pa so se "kristjani" bahali, da so nekaj več. Vsi smo na istem.
28 Jud namreč ni tisti, ki je to na zunaj, niti ni obrezanost tista, ki je to na zunaj, v mesu;
Tudi kristjan ni tisti, ki je to samo na zunaj, ki ima za seboj samo nek obred in hodi v cerkev.
29 tisti je Jud, ki je Jud znotraj, in obrezanost je obrezanost srca, v duhu in ne v črki, in katere hvala ni od ljudi, temveč od Boga.
Isto velja za kristjana.
Mnogi ljudje tukaj prvič preberejo o obrezanosti srca - a o tem piše že v Stari zavezi: 3Mz 26:41, 5Mz 10:16, 5Mz 30:6, Jer 4:4, Jer 9:26, Ez 44:7, Ez 44:9
Če iščeš hvalo od ljudi, boš storil marsikaj, kar ni skladno z božjo voljo, z ljubeznijo. To počnemo, dokler smo meseni - ko pa postanemo kristjani, duhovni ljudje - pa gledamo na duha ljubezni, na Boga in delujemo v njej in od nje dobimo hvalo.
